"Dobro je, da ljudje v državi ne razumejo našega bančnega in monetarnega sistema, kajti če bi ga razumeli, bi po mojem mnenju prišlo do revolucije še pred jutrišnjim jutrom." — Henry Ford
Kaj sploh je fiat denar?
Beseda fiat prihaja iz latinščine in pomeni "naj bo tako" ali "z odlokom". Fiat denar je torej denar, ki ga neka oblast razglasi za veljavno plačilno sredstvo — ne pa denar, ki bi bil vreden sam po sebi.
Euro, dolar, funt, jen — vse to je fiat denar. Te bankovce sprejemaš ne zato, ker bi bil bankovec sam po sebi vreden, temveč zato, ker zakon predpisuje, da ga moraš sprejeti, in ker verjameš, da ga boš jutri spet lahko zamenjal za blago.
Analogija: Vstopnica za koncert
Papirna vstopnica nima vrednosti sama po sebi. Vredna je, ker ti obljublja dostop do nastopa. Če skupina (vlada) nastop odpove ali razočara — vstopnica postane neuporabna. Fiat denar deluje podobno: njegova vrednost temelji na zaupanju. Vsa dosedanja zgodovina fiatnih valut kaže, da to zaupanje prej ali slej izpuhti.
Bančništvo z delnimi rezervami: ustvarjanje denarja iz nič
Banke ne hranijo tvojega denarja. Posodijo ga naprej. In ne samo to — posodijo bistveno več, kot ga dejansko imajo.
Temu procesu pravimo bančništvo z delnimi rezervami. Deluje takole:
- Položiš 1.000 EUR v banko
- Banka mora obdržati le 10 % = 100 EUR v rezervi
- Preostalih 900 EUR posodi naprej
- Ta oseba 900 EUR položi v svojo banko
- Ta banka spet obdrži 90 EUR, posodi pa 810 EUR
- In tako naprej...
Iz 1.000 EUR resničnega depozita nastane 10.000 EUR "denarja" v sistemu. Teh 9.000 EUR ni nikoli obstajalo v fizični obliki — nastalo je iz računalniških vnosov.
Analogija: Darko in njegova kolesa
Imaš prijatelja Darka, ki je bančnik. Darku posodiš svoje kolo. Darko pa začne isto kolo obljubljati 10 prijateljem hkrati. Vsakemu reče: "Moje kolo je na razpolago kadar koli ga potrebuješ!"
Vsi so srečni — nihče namreč ne potrebuje kolesa v istem trenutku. Toda nekega sončnega dne se vseh 10 prijateljev odloči, da bodo šli na kolesarjenje. Kolo je samo eno. Nastane kaos.
Točno tako deluje bančni sistem. Dokler ne pridejo vsi hkrati po "svoje" kolo — sistem deluje. Ko pa pride do množičnega dviga (bank run), se izkaže, da denar preprosto ni tam.
Pri stopnji rezerv 1 % je multiplikator še bistveno večji. Od leta 2020 je FED znižal stopnjo obveznih rezerv na 0 %.
Cantillonov učinek: zakaj bogati postajajo bogatejši
Ko se nov denar ustvari, ne pride enakomerno do vseh. To je odkril Richard Cantillon že v 18. stoletju.
Ko centralna banka "natisne" denar, ta denar najprej prejme vlada in banke. Porabijo ga za nakupe — nepremičnin, delnic, opreme. Cene teh stvari se zvišajo. Ko ta denar pride do delavca z mesečno plačo, so cene že višje. Delavec kupuje pri cenah, ki so že narasle — a njegova plača se ni dvignila sorazmerno.
| Kdo dobi nov denar PRVI | Kdo ga dobi NAZADNJE |
|---|---|
| Centralna banka | Delavci s fiksno mesečno plačo |
| Vlada in ministrstva | Upokojenci s prihranki na računu |
| Velike banke | Varčevalci, ki ne vlagajo |
| Premožni vlagatelji z dostopom do ugodnih kreditov | Mladi, ki ne posedujejo sredstev |
| → Kupijo nepremičnine, delnice PRED rastjo cen | → Plačajo inflacijo, ki so jo ustvarili drugi |
Dejavnost: Izračunaj multiplikacijski učinek
Vzemi kalkulator. Začetni depozit je 50.000 EUR, stopnja obveznih rezerv je 10 %.
- Korak 1: Banka obdrži 10 %, posodi 90 %. Koliko posodi? (45.000 EUR)
- Korak 2: Teh 45.000 EUR nekdo položi v banko. Kolik je skupaj v obtoku? (95.000)
- Ponovi postopek še 3x in zapiši vsak korak
- Formula za celoten multiplikator: 1 / stopnja rezerv. Pri 10 % = 10-kratnik
- Koliko "denarja" nastane iz 50.000 EUR? (500.000 EUR!)
Razmisli: Kje v tem sistemu je inflacija? Kdo jo plača?