Ko ti kaj ne deluje, pokličeš nekoga.
Kartica ne gre skozi? Pokličeš banko. Aplikacija se sesuje? Pišeš podpori. Denar izgine? Vložiš reklamacijo pri podjetju, ki ima ime, naslov in direktorja.
Zdaj poskusi enako z Bitcoinom.
Ni telefonske številke. Ni podpore. Ni pisarne, kamor bi lahko poslal pritožbo. Ni direktorja, ki bi ga lahko odstavili, in ni skupščine, ki bi jo lahko preglasovali. Njegov ustvarjalec se je leta 2011 poslovil z nekaj vrsticami in se ni nikoli več oglasil.
In vseeno: sedemnajst let. Brez enega samega dneva izpada. Nobena banka na svetu se s tem ne more pohvaliti.
Prvo vprašanje, ki si ga postavi skoraj vsak, je torej razumljivo: kdo je za tem?
Odgovor je nenavaden. Nihče. In to ni pomanjkljivost, ki bi jo nekoč popravili — to je edina lastnost, iz katere sledijo vse ostale.
Slovenščine tudi ne lasti nihče
Preden razložimo Bitcoin, poglejmo nekaj, kar že poznaš.
Kdo je direktor slovenščine? Kje je pisarna, kamor greš po dovoljenje, če hočeš uporabiti besedo „kruh"? Kdo lahko čez noč ukine sklanjatev?
Nihče. Ni lastnika, ni sedeža, ni stikala za izklop.
Pa vseeno deluje. Vsak dan, med dvema milijonoma ljudi, brez ene same napake, ki bi ustavila sistem. Deluje zato, ker se vsi držimo istih pravil — ne zato, ker bi nas kdo prisilil, ampak zato, ker se nam splača. Kdor bi si izmislil svoja pravila, bi še vedno govoril. Samo nihče ga ne bi razumel.
Bitcoin deluje po isti logiki. Ni podjetje. Ni aplikacija. Je dogovor.
Bitcoin ni nekaj, kar bi kdo imel v lasti. Je nabor pravil in skupna knjiga zapisov. Deluje, ker se ljudem splača držati istih pravil — ne zato, ker bi jih kdo nadzoroval.
Vas z eno samo knjigo
Skozi ves tečaj bomo uporabljali eno samo sliko. Zapomni si jo, ker se bo v vsakem modulu razširila.
Predstavljaj si vas.
Na trgu stoji velika knjiga. V njej piše, kdo ima kaj. Ne kdo je kdo, ne kje kdo stanuje — samo kdo ima kaj in kdo je komu kaj predal. Ko Ana da Bojanu kravo, se v knjigo zapiše ena vrstica. Nič se fizično ne premakne. Spremeni se zapis.
Na prvi strani knjige so pravila. Koliko strani se sme letno dopisati. Kdo sme pisati. Kako se preveri, da je vpis pravi. Ta pravila niso zapisana z navadnim črnilom — vklesana so.
In najpomembnejše: vsak vaščan ima doma svoj prepis cele knjige. Vsak večer preveri, ali se njegov izvod ujema s sosedovim. Če se ne ujema, ve, da nekdo laže — in ve tudi, kdo.
To je vse. To je Bitcoin.
Velika knjiga je blokovna veriga. Pravila na prvi strani so protokol. Vaščani s prepisi so vozlišča. Vse ostalo v tem tečaju je samo podrobnost te slike.
Zakaj je odhod ustanovitelja dobra novica
Satoshi Nakamoto je Bitcoin objavil leta 2008, ga zagnal januarja 2009 in aprila 2011 napisal, da je odšel „k drugim stvarem". Od takrat tišina. Ne vemo, kdo je. Ne vemo, ali je ena oseba ali več. Ne vemo, ali je še živ.
Za povprečno podjetje bi bilo to katastrofa. Za Bitcoin je bil to zadnji korak k dokončanju.
Pomisli, kaj bi se zgodilo, če bi Satoshi ostal. Vsakič, ko bi se v skupnosti pojavil spor, bi ga vsi vprašali za mnenje. Njegova beseda bi imela težo — in s tem bi imel moč. Kjer je moč, je tudi pritisk. Kdor ima ime in naslov, dobi sodni poziv. Kdor dobi sodni poziv, prej ali slej popusti.
Sistem, ki ima ustanovitelja, ima tudi njegovo šibko točko. Satoshijev odhod ni luknja v Bitcoinu — je zadnji del gradnje.
Satoshi ni pustil samo kode. Pustil je prostor, kjer ni nikogar, ki bi mu bilo mogoče ukazati.
Zemljevid: kdo torej dela kaj
Če ni šefa, delo vseeno nekdo opravlja. Tukaj je celoten seznam — vsak dobi svoj modul.
| Vloga | Kaj dela | Modul |
|---|---|---|
| Pravila (protokol) | Določajo, kaj je veljaven vpis in koliko bitcoina sploh bo | 2 |
| Vozlišča | Hranijo kopijo knjige in preverjajo vsak nov vpis | 3 |
| Rudarji | Zbirajo transakcije, jih zlagajo v strani in plačajo z energijo | 4 |
| Uporabniki in denarnice | Denarnica hrani ključe, uporabnik z njimi dokaže lastništvo | 5 |
| Razvijalci | Pišejo programsko kodo in predlagajo izboljšave | 6 |
| Menjalnice in skrbniki | Most med fiat svetom in Bitcoinom | 7 |
| Sloji (Lightning) | Poceni in hitra plačila nad osnovno verigo | 8 |
Zdaj pride tisto, kar večina spregleda.
Nobena od teh skupin ni nujna posamično. Če jutri izgine polovica rudarjev, Bitcoin dela naprej — samo počasneje, dokler se težavnost ne prilagodi. Če neka država zapre vse menjalnice, Bitcoin dela naprej. Če se sprejo vsi razvijalci, Bitcoin dela naprej; koda že obstaja.
Vse skupine skupaj pa so nenadomestljive. Vsaka drži drugo v šahu. Rudar potrebuje uporabnike, sicer nima za koga rudariti. Razvijalec potrebuje ljudi, ki bodo njegovo kodo zagnali. Menjalnica potrebuje verigo, ki ji ne pripada.
Nihče ne more ničesar vsiliti. Vsak lahko samo predlaga — in nato čaka, ali ga bodo drugi sprejeli. Konsenz.
Satoshi je o tem razmišljal že leta 2008, preden je Bitcoin sploh obstajal — v odgovoru skeptiku, ki je trdil, da bodo države vsak tak sistem prej ali slej zatrle:
Vlade so dobre v sekanju glav centralno vodenih omrežij, kot je bil Napster, medtem ko se čisto porazdeljena omrežja, kot sta Gnutella in Tor, dobro držijo.
— Satoshi Nakamoto · 7. november 2008, e-poštni seznam Cryptography
Bitcoin nima glave, ki bi jo bilo mogoče odsekati. Prav to je bil načrt.
Kaj to pomeni zate
Trije praktični zaključki, ki ti bodo prišli prav takoj:
Ni podpore, ker ni nikogar nad tabo. To je slaba novica, kadar narediš napako, in odlična novica ves preostali čas. Nihče ti ne more zamrzniti sredstev, ker jih nihče ne hrani zate.
Vsakdo, ki trdi, da „vodi Bitcoin", nekaj prodaja. Podjetja, vplivneži, borze — vsi se radi predstavljajo kot glas Bitcoina. Niso. Pravila so v knjigi, ne v njihovih izjavah.
Bitcoin ni to, kar ti kaže aplikacija. Aplikacija je okno. Če ti okno prikaže napačno sliko, lahko sam pogledaš v knjigo — javna je in tvoja pravica do vpogleda ni odvisna od ničesar.
Za zapomniti
- Bitcoin ni podjetje, ni aplikacija in ni nikogaršnja last. Je nabor pravil in skupna knjiga.
- Ustanovitelj je odšel leta 2011. To ni pomanjkljivost — je pogoj za vse ostalo.
- Delo je razdeljeno med vozlišča, rudarje, uporabnike z denarnicami, razvijalce, menjalnice in sloje.
- Nobena skupina ni nujna posamično. Nobena ne more ničesar vsiliti drugim.
- Sistem ne stoji na zaupanju. Stoji na tem, da se poštenost vsem bolj splača.
Dejavnost
Odpri bitnodes.io in poglej zemljevid sveta.
Vsaka pika je nekdo, ki doma hrani svoj prepis knjige. Ni podjetje in ni strežniška farma — v veliki večini je to navaden človek z računalnikom, ki je za to porabil nekaj sto evrov in nekaj popoldnevov.
Poišči Slovenijo. Preštej pike.
Nato si postavi eno vprašanje in odgovor zapiši: koliko različnih držav bi moralo hkrati ukrepati, da bi te pike ugasnile?
Odgovor na to vprašanje je bolj poveden od katerekoli razprave o ceni.