Mladi in nakup stanovanja

Opozorilo: Ta članek ne bo govoril o tem, da mladi preveč zapravljajo za kavo in avokado na toastu. Govoril bo o osnovnem gradniku obstoječega sistema, ki je namenoma skrit pred vami.

Začnimo z dejstvi

Leta 2000 je povprečen Slovenec domov prinesel 580 € neto plače. Kvadratni meter stanovanja je stal 800 €.

Danes je neto plača 1.720 €. Kvadratni meter stanovanja stane 3.300 €.

Za 60 m² stanovanje — skromno, a dostojno — si moral leta 2000 prihraniti 83 neto mesečnih plač. Danes jih moraš prihraniti 115. Situacija se je poslabšala za 32 mesecev čistega dela — čeprav so plače nominalno rasle.

Denar, ki ga ni nihče zaslužil

Predstavljaj si, da igraš Monopoly. Na sredini mize je kup denarja. Vsako jutro, ko se zbudiš, nekdo potiho doda še 10% več bankovcev — ampak samo nekateri igralci jih dobijo takoj. Ti jih dobiš zadnji.

Točno to se dogaja v resničnem svetu. Centralne banke — kot sta Evropska centralna banka in ameriška Fed — imajo pravico ustvarjati denar iz nič. Ne tiskajo fizičnih bankovcev. Preprosto spremenijo številko v računalniku. In s tem je naenkrat na svetu za 100 milijard € več.

Globalni M2 (količina denarja v obtoku) je leta 2000 znašal 35 bilijonov dolarjev. Danes znaša 141 bilijonov dolarjev. Rast za 303% v 25 letih. V tem obdobju je neto plača slovenskega delavca zrasla za 197%. Matematika je neizprosna: denar se tiska hitreje, kot rastejo plače.

Cantillonov učinek — prevara, kjer si ti plačnik

Richard Cantillon je bil irski bankir v 18. stoletju, ki je odkril preprosto in boleče resnico: kdor dobi nov denar prvi, je zmagovalec. Kdor ga dobi zadnji, je poraženec.

Ko centralna banka natisne 100 milijard € (zaradi dodatnega zadolževanja držav ali zaradi reševanje obstoječega bančnega sistema in vseh večjih industrij), ta denar ne pristane enakomerno na vseh računih. Pot je takšna:

1. Centralna banka ustvari denar — klikne gumb, nastane 100 milijard €. Nihče tega ni zaslužil.
2. Poslovne banke dobijo denar prve, po ugodni obrestni meri.
3. Investitorji in bogati posojilojemalci si izposodijo pri bankah in takoj kupijo nepremičnine, delnice, obveznice, blago idr. Cene zrastejo.
4. Podjetja opazijo, da se cene zvišujejo, in dvignejo cene svojih produktov.
5. Delavec — ti — dobiš morebitno povišico po 2–3 letih, a do takrat so cene nepremičnin že zrasle. Inflacija te je udarila, preden si jo sploh opazil.

"Presežno povpraševanje po nepremičninah dviguje njihovo vrednotenje. To izriva mlajše generacije in povzroča periodične zlome trga nepremičnin."

— Saifedean Ammous, The Fiat Standard (2021)

Stanovanje ni postalo boljše. Denar je postal slabši.

Tu je ključna miselna napaka, ki jo večina naredi: mislimo, da so stanovanja postala dražja, ker so postala boljša ali bolj zaželena. Delno je to res. A večina rasti cen nima zveze z vrednostjo stanovanja kot takega.

Stanovanje je postalo hranilec vrednosti — nadomestek za denar, ki izgublja vrednost. Ko veš, da bo tvoja neto plača čez 10 let kupila manj kot danes, ne pustiš denarja na bančnem računu. Kupiš nepremičnino. In ko to storijo vsi — investitorji, banke, skladi — cene eksplodirajo.

V zdravem denarnem sistemu bi hiša bila potrošna dobrina — kot avto ali hladilnik. Kupiš jo, ker v njej živiš. Njena vrednost se amortizira. Nihče ne kupuje hiše kot "naložbe". V fiat sistemu pa je hiša postala varčevalni račun. In ker si tega varčevalnega računa ne more privoščiti vsak, so zmagovalci tisti, ki so ga kupili pred 20 leti.

Računajmo skupaj

Povprečna neto plača 2025 znaša 1.720 €/mes. Cena 60 m² stanovanja je 198.000 €. Ob 30-odstotnem varčevanju (516 €/mes.) bi za nakup potreboval 383 mesecev — ali ~32 let čistega varčevanja.

In to pod predpostavko, da cene nepremičnin ne rastejo naprej. Da M2 neha rasti. Da tvoja plača ostane enaka. Da ni nobenih nepredvidenih stroškov. Nobena od teh predpostavk ni resnična.

Zato mladi ne kupujejo stanovanj. Ne ker so neodgovorni. Ne ker preveč zapravljajo. Ampak ker je sistem matematično naravnan proti njim.

"Vzemi hipoteko" — rešitev ali past?

Standardni odgovor sistema je: vzemi hipoteko. Plačuj 30 let.

Ampak to pomeni, da plačaš stanovanje dvakrat ali trikrat (skupaj z obrestmi), si finančno vezan na eno delovno mesto in kraj ter da vsaka recesija ali izguba zaposlitve pomeni katastrofo.

Jeff Booth v knjigi The Price of Tomorrow opozori na paradoks: tehnologija bi morala zniževati cene. Vsako leto smo bolj produktivni, bolj učinkoviti. V zdravem sistemu bi to pomenilo, da je treba delati manj za enako blago. Ampak ker centralne banke neprestano tiskajo denar, ta deflacijski učinek tehnologije nikoli ne pride do delavca.

"Mladi danes delajo isto kot njihovi starši pred 30 leti — ali celo več — in si privoščijo manj. To ni naključje. Je posledica sistema."

— Jeff Booth, The Price of Tomorrow (2020)

Bruto vs. neto — zakaj je razlika pomembna

Ko se v medijih govori o plačah, se navadno omenja bruto znesek. To je številka v pogodbi. Nikoli je ne vidiš na računu.

Davki in prispevki — dohodnina, pokojninsko, zdravstveno, brezposelnost — vzamejo ~27–32% bruto plače preden sploh začneš razmišljati o varčevanju.

Davki ti vzamejo 2,5 dodatni leti dela za isto stanovanje — denar, ki gre državi in ga nikoli ne moreš varčevati ali investirati. To je poleg inflacije drugi tihi pribitek, ki ga povprečen Slovenec redko izračuna.

Torej, kaj lahko narediš?

V klolikor imaš možnost, da lahko nekaj prihraniš in nameniš ta denar varčevanju skušaj najprej razumeti kako deluje trenutni denarni sistem v katerega smo se rodili. Sodeluješ v igri, kjer nikoli nisi zmagovalec. Te igre nobena vlada ne bo spremenila in jo prilagodila vam v korist. Rešitev ni znotraj sistema, saj brez tiskanja dodatnih količin denarja na vaš račun sistem ne more preživeti. Rešitev lahko najdete v trdnem denarju.

Kar lahko narediš ti:

01 — Razumi problem. Če ne veš, da si okraden, se ne moreš braniti. Začni z razumevanjem, kaj je fiat denar in kako deluje, kako deluje Cantillonov učinek in zakaj denar izgublja vrednost.

02 — Ne varčuj v denarju, ki sistematično izgublja vrednost. Gotovina na bančnem računu izgublja vrednost vsako leto. To je matematično dejstvo, ne mnenje.

03 — Razumi, kaj je trdni denar. Zlato je skozi zgodovino ohranilo vrednost. Bitcoin je digitalna oblika trdnega denarja z matematično fiksno ponudbo — 21 milijonov enot, ki jih nihče ne more povečati. Nihče — ne vlada, ne centralna banka, ne Kitajska, ZDA ali Rusija.

04 — Govori o tem. Večina Slovencev ne ve, kaj je denar, kdo ga nadzira in kako ga tiskajo. Ko boš razumel, razloži naprej.

Mladi si niso mogli kupiti stanovanj zato, ker so leni, zapravljivi ali neambiciozni. So žrtve sistema, ki nagrajuje lastnike premoženja in kaznuje varčevalce v denarju. To ni pesimizem. To je diagnoza. Sistem je hudo bolan, umira. Poiščite trden denar in začnite graditi nov sistem. En za drugim. Vsakdo lahko iz te pokvarjene igre izstopi.

Viri in literatura

• Saifedean Ammous — The Fiat Standard (2021)
• Saifedean Ammous — The Bitcoin Standard (2018)
• Lyn Alden — Broken Money (2023)
• Jeff Booth — The Price of Tomorrow (2020)
• SURS — Statistični urad RS, plače in cene nepremičnin
• GURS — Evidenca trga nepremičnin (ETN)
• FRED — Federal Reserve Bank of St. Louis, M2
• Trading Economics — World M2, China M2
• IMF — International Financial Statistics
• Eurostat — Earnings statistics, net wages

Izobraževalni material · Ni finančni nasvet · Podatki so ocenjeni za nekatere periode (pred 2007)