← Mala šola denarja
Modul 8 od 10
Modul 8

Fiat sistem danes — kam gremo?

"Kaj pomeni, da ima država 35 bilijonov dolarjev dolga?"

Uvod

35.000.000.000.000 dolarjev. To je dolg ameriške vlade. Japonska vlada ima dolg 260 % BDP-ja. Italija 140 %. Slovenija je "le" pri ~70 % — a dolg raste vsako leto. Nihče tega denarja ne namerava resnično vrniti. Torej — kaj se bo zgodilo?

Razlaga

Jeff Booth v knjigi The Price of Tomorrow opisuje temeljno protislovje: tehnologija povzroča deflacijo (stvari postajajo cenejše), vlada pa z dolžniškim sistemom nenehno ustvarja inflacijo. Ta dva procesa sta v neposrednem konfliktu.

Lyn Alden razlaga dolžniške cikle takole — ko se dolg nabere do točke, kjer ga ni več mogoče odplačati, obstajajo samo tri možnosti:

PRVA: Bankrot — država prizna, da ne more odplačati. Zgodi se redko, ker ima država orodje, ki ga zasebni dolžnik nima.

DRUGA: Inflacija — država tiska denar in z njim odplača dolg. Nominalno vrne vse — a v denarju, ki je vreden bistveno manj. To je prikrita oblika bankrota.

TRETJA: Rast — če ekonomija raste hitreje kot dolg, se razmerje zmanjša. To je bila zgodba po 2. svetovni vojni. Ampak danes je dolg previsok in rast prepočasna.

Najverjetnejša pot je inflacijska monetizacija dolga — tiskanje. Dolg izgine v inflaciji. Kupno moč plačajo tisti, ki imajo prihranke v fiat denarju.

Dodatna grožnja: CBDC (digitalni denar centralnih bank). Agustin Carstens iz Banke za mednarodne poravnave je leta 2020 javno povedal, da bi z CBDC imele centralne banke "absolutni nadzor" nad tem, kako se denar porablja — programabilni denar, ki poteče, če ga ne porabite.

Primer iz vsakdanjega življenja

Weimarska Nemčija, 1923: inflacija je dosegla 29.500 % mesečno. Delavci so dobivali plačo dvakrat na dan in takoj tekli v trgovino. Zimbabwe 2008: inflacija 79,6 milijarde % mesečno. To niso zgodovinske zanimivosti — to so posvarila.

Vprašajte starše ali stare starše, ki so živeli v bivši Jugoslaviji — kako so tisti dan, ko so prejeli plačo, hiteli menjati dinarje za marke. Denar je izgubljal vrednost iz dneva v dan.

Ključne ugotovitve

  • Globalni dolg je na ravneh, ki zgodovinsko vedno vodijo v inflacijsko monetizacijo.
  • Obstajajo samo tri poti iz dolžniške krize: bankrot, inflacija ali rast.
  • Inflacija je za vlado najbolj politično priročna pot — in jo plačajo varčevalci.
  • CBDC odpira možnost programabilnega denarja z absolutno centralno kontrolo.
🧠Vprašanja za razmislek

1.Katere so tri možne poti iz dolžniške krize?

2.Kaj je CBDC?

3.Zakaj je inflacijska monetizacija politično privlačna za vlade?