Sloji: zakaj osnovni sloj namerno ostaja počasen

Bitcoin zmore približno sedem transakcij na sekundo.

Visa jih v konicah zmore desettisoče.

Ta primerjava se pojavi v vsakem članku, ki hoče dokazati, da Bitcoin ni resen. In številka drži. Zgrešen je sklep.

Sedem transakcij na sekundo ni napaka. Je odločitev — in po vsem, kar si prebral v prejšnjih modulih, si jo že sposoben razložiti sam.

Kompromis, ki se mu ni mogoče izogniti

Poskusimo Bitcoin pohitriti na očiten način: povečajmo bloke. Deset megabajtov namesto enega, deset krat več transakcij.

Poglej, kaj se zgodi naprej.

Večji bloki pomenijo, da veriga hitreje raste. Hitrejša rast pomeni, da vozlišče potrebuje več diska, več pasovne širine in več moči. Dražje vozlišče pomeni, da si ga privošči manj ljudi. Manj vozlišč pomeni, da preverjanje pravil preide v roke peščice velikih.

In v tistem trenutku Bitcoin ni več to, kar je. Postane hitro plačilno omrežje, ki ga nadzoruje nekaj sto strežnikov — se pravi točno tisto, kar že imamo.

To ni teoretična nevarnost. To je natanko tisto, o čemer je tekla vojna za velikost bloka iz prejšnjega modula. Odločitev je padla in bila je zavestna: raje počasen sistem, ki ga lahko preveri vsak, kot hiter sistem, ki ga lahko preveri le peščica.

Osnovni sloj je poravnalni sloj

Napačna predstava je, da mora vsako plačilo v verigo.

Poglej, kako deluje denar, ki ga poznaš. Ko plačaš kavo s kartico, se med bankama tisti hip ne premakne nič. Zabeleži se obveznost. Šele pozneje, v paketu z vsemi drugimi, se banki med sabo poravnata.

Plačilo in poravnava sta dve različni stvari. Prvo je hitro in pogosto. Drugo je počasno, redko in dokončno.

Bitcoin je poravnava. Ni zasnovan tako, da bi šla vsaka kava skozi verigo — tako kot med bankama ne poteka posamezno nakazilo za vsako kavo. Zasnovan je tako, da je vsak zapis, ki pride vanj, dokončen in ga ne more nihče razveljaviti.

Za vsakdanja majhna plačila je torej potreben sloj nad njim.

Zvezek za pivo

Nazaj v vas.

Sosedje hodijo v isto gostilno. Če bi vsako pivo zapisali v veliko knjigo na trgu, bi bila knjiga v mesecu dni debelejša od cerkve — in vsak vaščan bi moral vsako pivo prepisati v svoj izvod.

Zato imajo za šankom zvezek. Vsako pivo gre v zvezek. Ob koncu meseca pogledajo, kdo komu koliko dolguje, in v veliko knjigo zapišejo eno samo vrstico.

Knjiga ostane tanka. Piva je bilo veliko. Nihče ni ničesar izgubil.

To je Lightning in v resnici ni bolj zapleteno.

Lightning v treh stavkih

Odpreš kanal. To je ena transakcija v verigi, s katero z nekom zakleneš določen znesek — enako kot bi na šank položil polog.

Plačuješ. Znotraj kanala pošiljaš in prejemaš kolikorkrat hočeš. Takoj, za tisočinko centa, brez čakanja na blok. V verigo ne gre nič.

Zapreš kanal. Druga transakcija v verigi zapiše samo končni izid — kdo ima na koncu koliko.

Petdeset plačil, dva vpisa v knjigo. Od tod cena in od tod hitrost.

Tisto, kar je pri Lightningu pravi dosežek, pa je nekaj drugega: za to ne rabiš zaupati nikomur. Če te sogovornik poskusi prevarati z zastarelim stanjem, imaš v rokah dokaz in mu lahko vzameš vse, kar je v kanalu. Goljufija je zato preprosto slaba poteza — ne prepovedana, ampak nespametna. Isti vzorec kot povsod v Bitcoinu.

In še to: ni ti treba imeti kanala z vsakim. Če je tvoj kanal povezan s sosedovim in njegov s tretjim, plačilo najde pot skozi omrežje samo.

Kaj Lightning ni

Tri napačne predstave, ki jih velja ubiti takoj.

Ni svoj kovanec. Nima žetona, nima svoje cene, nima predprodaje. Po Lightningu se premikajo isti bitcoini.

Ni podjetje. Ni ga nihče lastnik, tako kot Bitcoina ni. Programsko opremo piše več neodvisnih ekip.

Ni Bitcoin 2 in ne nadomešča verige. Brez osnovnega sloja Lightning ne obstaja — vsak kanal se odpre in zapre v verigi. Sloj nad je odvisen od sloja pod.

Drugi sloji, na kratko

Lightning ni edini in ni odgovor na vse. Omenimo še tri, brez podrobnosti:

• E-cash — majhni skupnostni skrbniki za drobne zneske, z odlično zasebnostjo in s ceno, da nekomu zaupaš.
• Stranske verige — ločene verige, vezane na Bitcoin, za posebne namene.
• Verige stanj — prenos lastništva kovanca brez vpisa v verigo ob vsakem koraku.

Vsak sloj je isti kompromis v drugačni obliki: nekaj udobja pridobiš, nekaj neposrednosti izgubiš. Pravilo je preprosto — višji sloj, več udobja in manj gotovosti. Zato prihranki spadajo na osnovni sloj, kava pa na Lightning.

Nove vloge v ekosistemu

Ker so nastali sloji, so nastale tudi službe, ki jih prej ni bilo:

• Upravljavci Lightning vozlišč — držijo kanale odprte in usmerjajo tuja plačila; za to prejmejo drobno provizijo.
• Ponudniki likvidnosti — priskrbijo kanale in prostor za sprejemanje plačil.
• Procesorji plačil — trgovcu omogočijo, da sprejme Lightning, ne da bi se ukvarjal s tehniko.

To so novi poklici, ki obstajajo šele nekaj let. Ekosistem se še vedno gradi.

Za zapomniti

• Sedem transakcij na sekundo ni napaka, ampak cena, ki jo Bitcoin plača za to, da ga lahko preveri vsak.
• Osnovni sloj je poravnalni sloj, ne blagajna.
• Lightning: odpreš kanal, plačuješ neomejenokrat, ob zaprtju v verigo pristane le končni izid.
• Lightning nima svojega kovanca, lastnika ne verige. Brez osnovnega sloja ne obstaja.
• Višji sloj pomeni več udobja in manj gotovosti. Prihranki dol, drobiž gor.

Dejavnost

Namesti eno Lightning denarnico in pošlji 100 Satoshijev. Prijatelju, ali pa sam sebi z druge naprave.

Bodi pozoren na dvoje: koliko časa je trajalo in koliko je stalo.

Nato primerjaj z zadnjim bančnim nakazilom, ki si ga opravil v tujino.

Če hočeš iti globlje, imaš v Zakladnici znanja že pripravljeno pot:

• Kaj je Lightning Network — razlaga od začetka
• Lightning za začetnike — prvi koraki — praktični vstop
• Primerjava Lightning denarnic — katero izbrati
• Lightning za trgovce — če hočeš sprejemati plačila
• Lastno Lightning vozlišče — za tiste, ki gredo do konca

Kanali, usmerjanje in likvidnost pa dobijo svoj tečaj, ki bo ta gradiva povezal v celoto.