Živjo,

bitcoin je mrtev. Spet. Če bi verjeli vsaki osmrtnici, ki so mu jo napisali, bi ga do danes pokopali že več stokrat. Spletna stran 99bitcoins vodi celo javni seznam teh »osmrtnic« – številka je davno presegla 400. Vsakič isti scenarij: cena pade, »strokovnjak« stopi pred kamere, razglasi konec, bitcoin pa čez čas vstane od mrtvih in postavi nov rekord.

Danes smo pogledali, kako je s tem pri nas doma. Prebrskali smo slovenske medije zadnjih 15 let in poiskali izjave, kjer so bitcoin razglasili za mehurček, prevaro, Ponzijevo shemo ali kar za mrtvega. Pri vsaki navajamo vir, da si lahko sami preberete kontekst. Pa začnimo.

Najprej pošteno: kdo sploh so »kvazi strokovnjaki«?

Ko smo iskali, smo naleteli na zanimivo stvar. Pravih slovenskih avtorskih osmrtnic je presenetljivo malo. Večina najbolj gromkih napovedi propada v slovenskih medijih je bila v resnici zgolj prevod tujih izjav – Stiglitz, Shiller, Dimon, »volk z Wall Streeta« Belfort. Uredništva so jih z veseljem uokvirila v naslov tipa »konec je blizu«. Zato smo material razdelili v tri skupine: domači avtorji, naše institucije in prenosi tujih izjav. Tako je bolj pošteno – in bolj zabavno.

Skupina 1: Domači igralci

Najbolj neposreden od vseh je bil ekonomist Jože P. Damijan. Novembra 2022, ravno ko se je sesuvala borza FTX in je bitcoin padel na okoli 16.000 USD, je na svojem blogu objavil kolumno z naslovom, ki ne pušča dvoma: »Naj se kripto valute scvrejo v lastnem peklu?« V njej je zapisal: »Kripto je Ponzijeva shema po svojem dizajnu, le da je še manj transparentna.« In še: »Za kripto valutami ni ničesar razen algoritmov in abnormalno potratnega kurjenja električne energije za njihovo poganjanje.« Konec zgodbe naj bo torej, da kripto pustimo, da propade sam od sebe.

Bitcoin je bil ob pisanju te kolumne vreden približno 16.000 dolarjev. Danes, sredi leta 2026, se giblje okoli 62.000. Peklenski ogenj je bil očitno bolj mlačen. Če smo pošteni, Damijan je imel skoraj v celoti prav. Shitcoin, razen Bitcoina, so Ponzi shema. To samo pomeni, da si dr. ni vzel dovolj časa, da bi preštudiral nov monetarni in plačilni sistem. Škoda. A niso zato tam v službi?

Že prej, na prelomu 2017/2018, je za odmev poskrbel dr. Yurij Sidorovich iz Deloitta Slovenija. Ob mednarodni konferenci o kriptovalutah v Ljubljani je za Televizijo Slovenija bitcoin označil za »največjo Ponzijevo shemo v zgodovini človeštva«. Njegov posrečen dodatek: »Skrbi nas, da bomo zamudili življenjsko priložnost, da bi v ta balon dali svoje prihranke.« Bitcoin je takrat veljal dobrih 12.000 evrov. Tisti, ki se je bal, da bo »zamudil priložnost« zanj, se je motil – v napačno smer. Jurij verjetno ni naredil domače naloge, da bi spoznal Bitcoin ali pa je sledil okorožnici, ki jo je prejel s centrale.

Malce bolj umerjen je bil ekonomist Matej Lahovnik. Marca 2024, ko je bitcoin postavljal nove rekorde blizu 69.000 USD, je v Slovenskih novicah pod naslovom »Kar gre hitro gor, gre tudi hitro dol« opozarjal, da so kriptovalute zelo tvegana špekulativna naložba, da za njihovim nihanjem stoji nepregleden algoritem in da je povsem mogoč nov zlom, kakršen je bil pri Luni – vlagajte le toliko, kolikor ste pripravljeni izgubiti. To pravzaprav niti ni osmrtnica, ampak opozorilo na volatilnost. In roko na srce: volatilnosti res ne manjka. To je edini glas na seznamu, ki mu čas ni dal krivično zaušnice – bolj kot pogreb je napovedal vožnjo z vlakcem smrti. S tem se v NaKojnu strinjamo bolj, kot bi si mislili. Strinjamo se tudi s tem, da so Shitcoini balon, ki prej ali slej poči. In drži, da so bodisi algoritmi ali njihova politika izdaje nepregledni.

Ne smemo pa pozabiti na vele strokovnjaka v slovenskem parlamentu - poslanca dr. Miroslava Gregoriča - je imel prav? Presodite sami - Bitcoin je digitalni drek.\

Skupina 2: Naše institucije

Banka Slovenije je bila v svojih napovedih previdnejša – nikoli ni rekla »bitcoin je mrtev«, je pa dosledno svarila. Januarja 2018 je prek STA sporočila, da so »s kriptovalutami povezana znatna tveganja in da pravzaprav niti ne gre za valuto, temveč digitalni zapis s špekulativno vrednostjo«. Predstavnik banke je dodal, da je »dvomljiv že sam pojem valute«. To ni osmrtnica, je pa vsebina, ki jo je vredno imeti pred očmi – čeprav bi vlagatelj, ki je leta 2018 sledil temu tonu in ostal ob strani, danes gledal precej drugačno številko na računu.

Skupina 3: Uvožene osmrtnice

Tu so slovenski mediji večinoma le podajali mikrofon tujcem. Nekaj biserov:

Zabavno je, da so skoraj vse te »uvožene« osmrtnice nastale konec leta 2017, ko je bitcoin prvič presegel 15.000 dolarjev. Vsi so gledali vrh in videli prepad. Kdor je takrat kupil in počakal, danes ne joče.

Kaj nas to nauči?

Vzorec je jasen in se ponavlja: cena pade ali skoči, mediji poiščejo »strokovnjaka«, ta razglasi konec, čez nekaj let pa je bitcoin spet tam, kjer ga nihče ni pričakoval – višje. To ne pomeni, da so kritiki neumni ali da tveganja ni. Volatilnost je resnična, prevar okoli kripta je ogromno in previdnost je nujna. A razlika med »to je tvegano« in »to je mrtvo« je razlika med strokovnjakom in osmrtničarjem.

Mimogrede – ta seznam skoraj zagotovo ni popoln. Marsikatera slovenska osmrtnica je pokopana v plačljivih arhivih Dela, Financ in Dnevnika, do katerih se s spletnim iskanjem ne pride zlahka. Če ste na katero naleteli, nam jo pošljite – z veseljem jo dodamo na stran.

*to ni finančni ali naložbeni nasvet

Ostanite NaKojnu in zbirajte Satoshije.